IZBIRA TOPLOTNE ČRPALKE
Dejstvo je, da se dandanes investitor ob nepregledni množici ponudnikov, ki zagovarjajo vsak svoje interese, težko odloči, še težje pa dobi objektivne informacije.
Pri izbiri načina ogrevanja bivalnih prostorov oziroma izbiri toplotne črpalke ali drugih obnovljivih virov energije ni situacija nič boljša. Tudi država ima svoje interese in vzpodbuja ter subvencionira po kriterijih, ki seveda niso najugodnejši za potrošnika, kot bomo videli v nadaljevanju pa tudi ne nujno najugodnejši iz ekološkega vidika.
Vodilno načelo, ki ga vedno zasledimo pri izbiri toplotne črpalke je, da naj bi se odločali glede na COP (grelno število – razmerje med vloženo in dobljeno energijo), ki je seveda najvišji pri toplotnih črpalkah voda-voda, na drugem mestu so zemlja-voda in nazadnje toplotne črpalke zrak-voda. Torej, če imate na razpolago vodni vir, vam svetujejo, da se odločite za sistem toplotne črpalke voda-voda, če imate v okolici objekta dovolj zemlje za toplotno črpalko zemlja-voda in če nimate na razpolago nič od naštetega, šele pride na vrsto toplotna črpalka zrak-voda.
Seveda pa je zelo pomemben dejavnik ravno cena toplotne črpalke, ki bistveno vpliva v kolikšnem času se nam bo investicija povrnila, če sploh!
Cena sistema toplotne črpalke voda-voda ali zemlja-voda je dražja in presega investicijo 10.000 EUR – pogosto se cene za toplotno črpalko srednje moči gibljejo okoli 15.000 EUR, seveda ob predpostavki, da imamo talno, stensko ali radiatorsko ogrevanje že vgrajeno. Cene za kvalitetne toplotne črpalke zrak-voda vključno z montažo pa so že od 5.000 EUR naprej (8kW, brez zalogovnika). Seveda je potrebno poiskati najugodnejšega ponudnika – preverili smo 30 ponudnikov toplotnih črpalk in kot najugodnejši so se izkazali naslednji trije – vstopi – kontakt toplotne črpalke! (Razen cene smo upoštevali še druge kriterije in sicer certifikate kakovosti, tradicija podjetja, zagotovljen servis, brezplačen ogled, svetovanje in izdelava predračuna).
Kot aktualna alternativa toplotnim črpalkam so IR paneli, ki ob nižji investiciji ravno tako omogočajo prihranek do 60%. Razen tega jih lahko montiramo postopno po posameznih prostorih.
Zanimive so toplotne črpalke zrak-voda Panasonic saj so kvalitetne in cenovno zelo ugodne. Imajo koeficient energijske učinkovitosti (COP) 4,74 pri temperaturi +7 °C (12kW izvedba). Do -15 °C delujejo z nezmanjšano nazivno močjo. Dodatni grelec, ki se vklopi za odmrzovanje zunanje enote, ne porablja dodatne električne energije, ampak toplotno energijo, ki jo proizvede toplotne črpalka sama. Toplotna črpalka deluje do -20°C. Za hladnejše lege je vseeno bolje, da poiščemo tč, ki samostojno delujejo do – 25°C. Panasonic pa proizvaja tudi toplotne črpalke zrak-voda manjših moči npr. 3 in 5 kW primerne za ogrevanje stanovanj.
V primeru hiše, ki bi porabila za ogrevanje s klasičnimi viri ogrevanja približno 1.350 EUR letno, lahko v spodnji tabeli vidimo, da je letni prihranek stroška ogrevanja pri vgradnji toplotne črpalke zemlja-voda cca. 980 EUR, pri toplotni črpalki zrak-voda pa 880 EUR. Razlika v investiciji v toplotno črpalko voda-voda ali zemlja-voda napram zrak-voda presega 5000 EUR. Da se nam torej investicija v dražjo toplotno črpalko (voda-voda, zemlja-voda) izplača v primerjavi s cenejšo zrak-voda, bi v tem primeru morali čakati več kot 40 let (kar je skoraj 2x več od življenjske dobe toplotne črpalke) ob predpostavki, da najdemo najugodnejše ponudnike in pridobimo subvencijo Eko sklada za toplotno črpalko zemlja-voda. (Glede toplotnih črpalk zrak-voda le najvarčnejše ustrezajo kriterijem za pridobitev subvencije). V primeru montaže toplotnih črpalk v manjše ali bolje izolirane hiše ali celo stanovanja, je seveda razmerje med porabo oziroma čas povračila investicije še bolj v prid toplotni črpalki zrak-voda.
Kaj pa lahko v vmesnem času storimo z razliko 5.000 ali celo 11.000 euri, ki smo jih prihranili, ker smo se odločili za toplotno črpalko zrak-voda namesto dražje voda-voda ali zemlja-voda? Investiramo jih lahko npr. v postavitev mikro fotovoltaične elektrarne na streho objekta in naredimo iz obstoječega objekta energetsko-plus hišo, ki več energije proizvede, kot je porabi. Torej z višino investicije 16.000 EUR lahko povprečno hišo spremenimo v energetsko-plus hišo!
Primer:
Montaža kvalitetne toplotne črpalke zrak-voda moči 7kW – vrednost investicije 5.000 EUR ali manj.
Investicija 11.000 EUR za postavitev 3 kWp elektrarne na strehi objekta, nam prinese letno cca. 1.200 EUR zaslužka. Seveda ponovno ob predpostavki, da izberemo najbolj ugodne ponudnike in monterje.
Zakaj tega nihče ne propagira? Zaslužki so premajhni, vsak prodajalec zagovarja svoje interese. Če bi bila fotovoltaična elektrarna na številnih objektih, bi bilo potrebno zamenjati celotno električno omrežje, saj je zastarelo in kapacitete niso dovolj velike, kar pa stane… Država ne bi mogla pobrati toliko trošarin, naftni lobij bi bil na slabšem… in še bi lahko ugibali.
Na srečo pa:
Po načrtu Evropske unije moramo delež pridobivanja energije iz OVE (obnovljivi viri energije) v primerjavi s pridobivanjem iz fosilnih goriv do leta 2020 povečati na 20 odstotkov.
Energija, proizvedena po sistemu obnovljivih virov energije, se smatra kot prednostna pri odkupu s strani elektro podjetij. Proizvajalci – lastniki elektrarne lahko izberejo tudi možnost državne subvencije v obliki garantiranega odkupa električne energije za obdobje 15 let po subvencionirani ceni.
Bilo bi prav, da vsak prispeva k ohranjanju okolja po svojih zmožnostih in investira v rentabilne obnovljive vire energije (toplotne črpalke…) in na vsako ustrezno streho postavi svojo malo elektrarno in s tem pripomore k proizvodnji čiste energije.
_______________________________________________________________
Prednosti toplotnih črpalk pred klasičnimi viri ogrevanja so seveda stroški, ki jih imamo z ogrevanjem kot tudi zmanjšanje onesnaževanja okolja, zaradi manjše porabe energije in izpustov škodljivih snovi.
Toplotne črpalke imajo COP – energetsko število, ki nam pove izkoristek toplotne črpalke glede na vloženo energijo in varira nekje od 3 do 5. Primer: za 1 kW vložene energije dobimo 3 kW do 5kW končne izhodne toplotne energije.
Najboljš COP imajo toplotne črpalke voda-voda, za njimi so zemlja-voda in najslabši izkoristek imajo toplotne črpalke zrak-voda. Govorimo o povprečnem letnem izkoristku. Namreč pri temperaturi npr. 7 stopinj celzija imajo tudi toplotne črpalke zrak-voda izkoristek – COP nad 4.
Prednost dražjih toplotnih črpalk voda-voda in zemlja-voda ali novejših zrak-voda za boljšim COP je tudi možnost pridobitve nepovratne subvencije s strani EKO sklada – tukaj.
Za večje površine ogrevanja ob povprečni izolaciji objekta so potrebne toplotne črpalke večje moči, ki so seveda dražje. V tem primeru se vsekakor dolgoročno izplača vgraditi toplotno črpalko voda-voda ali zemlja-voda, ker se razlika v ceni napram toplotnim črpalkam zrak-voda povrne v sprejemljivem času. Pri stanovanjskih površinah pod 200 m2 ob običajni izolaciji ali celo pri večjih objektih, ki imajo minimalne toplotne izgube, pa je bolj racionalno vgraditi toplotno črpalko zrak-voda, saj se nam drugače razlika v ceni (med investicijo v toplotne črpalke voda-voda, zemlja-voda napram zrak-voda) nikoli ne povrne – primer primerjalnega izračuna med toplotnimi črpalkami – (investicija, privarčevan denar, letni stroški za ogrevanje).
V primeru, da izberete ustrezno toplotno črpalko in se odločite za ugodne ponudnike, se vam lahko investicija v toplotno črpalko povrne že v šestih ali sedmih letih.
Investicija se nam povrne v krajšem času od drugih – alternativnih obnovljivih virov ogrevanja (solarno ogrevanje, peleti, fotovoltaika… )
Razliko npr. 11.000 EUR, ki smo jih tako privarčevali, pa lahko investiramo v solarno elektrarno in proizvedemo več energije kot je porabimo – PRIMER – do energetske plus hiše s 16.000 EUR-i .
Toplotne črpalke ne potrebujejo praktično nobenega vzdrževanja in življenjska doba je tudi 25 let.
Toplotne črpalke nam lahko v poletnem času tudi hladijo prostore in investicija v klimatske naprave odpade.
Ne potrebujete kurilnice, saj je notranja enota majhna in primerna za vgradnjo v stanovanjski ali kletni prostor.
Če potrebujemo hlajenje npr. kletnih prostorov ali shramb za ozimnico, lahko vgradimo cenovno zelo ugodno toplotno črpalko za ogrevanje le sanitarne vode, ki istočasno hladi prostor v katerem je postavljena ali sosednji prostor – cena z montažo se lahko giblje celo okoli 1000 eur – preverite tukaj: toplotne črpalke za ogrevanje sanitarne vode – KLIKNI, to pa je približno toliko kot bi nas stal samo zalogovnik z montažo. Za ogrevanje stanovanjskih prostorov pa vgradimo invertersko toplotno črpalko, ki ne potrebuje zalogovnika, saj jakost delovanja prilagaja porabi.
Pri postaviti toplotne črpalke za sanitarno vodo npr. v kletne prostore, se moramo zavedati, da bo prostor ohlajala, vendar ga hkrati tudi razvlaževala. V primeru, da želimo ohraniti višjo vlažnost v prostoru npr. zaradi ozimnice, si moramo v ta prostor namestiti še kakšen vlažilec prostora.
Toplotne črpalke so zelo razširjene in preizkušene že več desetletij. Na razpolago imamo veliko število ponudnikov kot tudi serviserjev. Na izbiro je pestra paleta vrst in modelov toplotnih črpalk iz katere lahko izberemo točno takšno, ki ustreza našim željam in potrebam.
______________________________________________________________
Slaba stran toplotne črpalke je glasnost kompresorja. Na srečo so sodobne toplotne črpalke vedno tišje, tako da tudi zvok ni več moteč. Paziti pa moramo, da zunanje enote s kompresorjem ne postavimo npr. pod okno spalnice. Glasnost zvoka je okoli 52 decibelov. Na razdaliji 3 metrov je pri odprtem oknu je praviloma zvok komaj slišen.
Omejitev toplotne-črpalke voda-voda je, da rabimo vodni vir z dovolj močnim pretokom vode, težava pri toplotnih črpalkah zemlja-voda pa je lahko velikost parcele kjer so položeni zemeljski kolektroji, saj mora biti ta površina vsaj 2x večja kot velikost ogrevanega objekta.
Cena toplotnih črpalk voda-voda in zemlja-voda je visoka in previdni moramo biti glede ekonomičnosti nakupa napram cenejšim inverterskim toplotnim črpalkam zrak-voda.
Imajo pa cenejše toplotne črpalke zrak-voda nižji COP – grelno število ( izkoristek). Potrebno je dobro pretehtati katera toplotna črpalka je za individualne potrebe najustreznejša, predvsem pa najbolj rentabilna.
Vsak prodajalec zagovarja svoje in potrebno je pridobiti kar nekaj ponudb, da se lahko dobro in objektivno odločimo.
Toplotne črpalke so le eden od alternativnih zelenih načinov ogrevanja. Pred odločitvijo za nakup, predlagamo, da preučite tudi ostale alternativne načine zelenih tehnologij ogrevanja prostorov ali sanitarne vode.
Toplotna črpalka je naprava, ki prenaša toplotno energijo iz vira toplote do medija za ogrevanje. Toplotne črpalke so namenjene premikanju toplotne energije v nasprotno smer spontanega toplotnega toka. Toplotna črpalka uporablja določeno količino zunanje vira električne energije za doseganje želenega prenosa toplotne energije od toplotnega vira do toplotnega izmenjevalnika.
Inverterske toplotne črpalke delujejo na enakem principu kot kompresor za pogon klimatskih naprav in zamrzovalnikov. Uporabljajo se uporabljajo za ogrevanje ali hlajenje prostorov. Ko je toplotna črpalka na programu za ogrevanje, deluje po enakem principu kot za hlajenje namenjena klimatska naprava ali hladilnik vendar v obratni smeri. Uporablja se za sprostitev toplote v klimatiziranem prostoru in ne v okolico. V tej uporabi toplotne črpalke običajno odvajajo toploto iz zunanjega zraka ali s tal.